RAK ali ŽIVLJENJE delovni priročnik za Življenje

Vsaka novica o bolezni je prelomnica za bolnika, diagnoza bolezni rak pa je prelomnica ne samo za bolnika in za njegovo ožjo družino, temveč za širše sorodstvo, širše okolje, skorajda vse poznane….In to že predstavlja prvo težavo, saj bolnika številni ljudje zasujejo z vsemi informacijami o morebitnih uspešnih zdravljenjih, pa naj je to iz komplementarne ali tradicionalne medicine. Vsi (99%) se takrat ukvarjajo izključno s to boleznijo in nosijo bolj ali manj preverjene tehnike in informacije k bolniku, ki pa je energijsko gledano v popolnem kaosu, sam mu morajo možgani predelati informacijo, da je bolan in da je po statistiki gledano velika verjetnost, da bo kmalu umrl. Dejstvo je, da bomo umrli vsi, vendar naš razum  smrt sprejme samo kot nekaj nedoločljivega, ko pa temu dogodku dodamo časovno premico (»Največ tri mesece do dve leti«, kot zna jasno in trezno povedati kakšen zdravnik svojemu pacientu), potem naš um preide v popoln kaos, saj ni oprijemljivih točk, na katere se bi upiral, razen to, da bo kmalu prenehal obstajati. Kajti s smrtjo naš um ne gre v druge energijske sfere, kamor gredo naše najvišje energije.

Zato se v društvu Angel.si te teme (ne samo smrti, temveč predvsem življenja) lotevamo popolnoma po drugi poti, ki se je do sedaj izkazala za zelo učinkovito.  Preden želimo vse tehnične podatke o gostoti, porazdeljenosti rakavih celic in nadaljnjem zdravljenju, ki ga medicina predpiše, želimo odgovor na povsem preprosto vprašanje,  s katerim presenetimo um vsakega posameznika, ki se obrne k nam po pomoč. In če vas vprašam:

»Zakaj si še želite živeti?«

Kaj je tisto, ki vas od veselja dvigne, že samo, da se spomnite na to. So to vaši vnuki, nedokončani projekti? Ljubica? Potovanja? Ali počivanje na domači terasi? …. karkoli sprejmemo kot odgovor, pri tem pa se morate zavedati, da se močno čuti, če je odgovor resničen – iz srca ali se želite samo čim prej rešiti nekoga, ki vas s provokacijo pritiska ob zid. In če pri sebi poiščete odgovor…..

……… in le ta nosi preveč idej, kako ste potrebni drugim in kako živite za druge, potem je čas, da pogledate, ali je že čas, DA ZAČNETE ŽIVETI ZASE! Kajti vse ostalo ne bo šlo skozi… pri tej bolezni ne.

Tudi druge bolezni (bolj ali manj zahtevne) so posledica enake dinamike ne-življenja, vendar je specifično pri bolezni rak ravno to, da vam bolezen časovno omeji izmotavanje, prelaganje in življenje v preteklosti in ne v sedanjem trenutku. Zato je diagnoza rak tista bolezen, ki si jo Višji jaz človeka izbere takrat, ko je resnično čas za spremembo v življenju, saj se človek ne razvija več v skladu z dogovorjenimi talenti, ki jih je prinesel s sabo na svet.

 baner_mateja

         Torej v našem društvu je tale uvodna pridiga tista, ki pokaže, ali se bo človek pozdravil ali ne. Ne glede na to, da se sliši vse to hudo ne-sočutno, pa je resnica, ki jo te besede nosijo izraz največje ljubezni in sočutja, ki jo premoremo do sočloveka, ki še ne ve, kam in kako bi se obrnil. Kati, če ga nam uspe dovolj pretresti, da se mu te besede vtisnejo ali v srce ali kam drugam, potem bo vsaka pot k pridobivanju zdravja prava (v okviru našega društva ali po nekje popolnoma drugje, ali celo po sledenju notranjega vodenja). Če ga naše uvodno srečanje ne pretrese dovolj, da bi začutil resnično možnost smrti in se odloči za življenje, potem je pobiranje denarja za različne terapije v popolnem neskladju z našim namenom delovanja in življenja.

Naslednjo »pridigo« bi naslovila na vse bližnje: partnerja, otroke, starše… dejstvo je, da si je človek s pretiranim prilagajanjem (ZA KATEREGA SE JE SAM ODLOČIL IN NE KRIVIMO NIKOGAR OD OMENJENIH) »pridelal« to bolezen in je čas, da odkrije vse, kar je pometel pod preprogo, kajti tisto, kar je pod preprogo, se je razvilo v to bolezen. In ker je vse tisto, kar je pod preprogo, ponavadi skupno neki družini, so reakcije na vseh članih. IN PRAV JE TAKO. Pomembno je, da se vsi zavedajo resnosti položaja samo v smislu, DA NI VEČ ČAS ZA POMETANJE POD PREPROGO.  In da so naslednje izjave: »Ja kaj si bodo sosedje mislili, če se boš tako obnašal-a….« , »To se za tako starega ne spodobi«, … in podobno naravnane misli, naravnost smešne v primerjavi z dejstvom, da ta oseba zre smrti v oči. Dobesedno.

Kaj največ lahko torej naredijo bližnji?

Da so pošteni. Do sebe in do bolnega. Da mu izrazijo vsa čustva, vse tisto, kar bi mu želeli povedati po tem, ko bi umrl… Da mu povedo in pokažejo, da ga imajo radi, da ga ljubijo. In da je to vredno več kot dejstvo, da nikoli ne zapre pokrova od marmelade ali da vedno zamaže celo kopalnico z zobno pasto…. Da mu pustijo, da je človek in da pustijo sebi, da so človeški. Da ga ne postavijo v vlogo žrtve – v vlogo nekoga, za katerega je potrebno nujno in takoj poskrbeti, ker je vprašanje časa, kako dolgo bo še pri močeh…. Da sebe ne postavijo na piedestal s tem, da preučijo vse možne prehrambene sisteme in na vso silo želijo spreobrniti človeka z litri soka rdeče pese in polnozrnatimi izdelki od jutra do večera pod pretvezo, da vedo, kaj je zanj najbolje. – Vsi bližnji, ki se lotijo te bolezni na ta način, želijo na nek način pokazati usodi, življenju, da se ne bodo vdali in da ne spustijo njim dragega človeka iz svojih rok. Na ta način mnogi prikrijejo svoj strah in žalost, da bodo izgubili njim najdražjo osebo.

In širše okolice (sodelavcev, daljnih sorodnikov in vseh prijateljev  in znancev) ne bomo nikoli spremenili, popolnoma nas bodo razumeli šele takrat, ko bodo v enaki ali podobni situaciji in bodo sami začutili breme ob tem, da bi se vsakdo želel pogovarjati o bolezni in o vseh možnostih, ki so na svetu na voljo za ozdravitev.

Še vedno je edini ključ do vsega iskren odgovor na vprašanje: »Zakaj si še želim živeti?«

Po tej pridigi pa vse napotimo na terapevtsko delavnico »POSTAVITVE DRUŽIN«.  Pri tem je izjemnega pomena, da gredo tudi bližnji, saj šele tam lahko spoznajo globino ljubezni in moči, ki jo ta bolezen nosi v družini.

Bolnik se po tej postavitvi energijsko popolnoma osamosvoji, začne biti in delovati iz svoje moči  in njegove odločitve za Življenje so močnejše in jasnejše. ker ga ne držijo različne družinske energije in čustveni zapleti, se lahko jasneje in bolj usmerjeno posveti svojemu fizičnemu telesu in svojim čustvom ter načinu življenja, ki ga želi živeti. In po vsem tem se v društvu  Angel.si popolnoma posvetimo iskanju vseh poti do psihofizičnega zdravja. In ti nasveti  so na kratko predstavljena v nadaljevanju.

baner_mateja

  vsi nivoji življenja

Do takrat, da si »pridelamo« bolezen rak, se že leta in leta dogajajo stvari, spremembe na drugih energijskih telesih, ki jih bolj ali manj zaznavamo, vsekakor pa v podzavesti odganjamo. Če bi vsak posameznik sledil notranjemu glasu, ki ga vsake toliko časa opozori na določene stvari, bi bilo veliko drugače. Ker pa ta glas notranjosti odganjamo, se potem spremembe nujno morajo poznati na fizičnem nivoju, da jih jemljemo resno. Pri tem je dobro, da na kratko razložimo filozofijo, iz katere izhajajo vsa naša raziskovanja, predavanja, terapije.

V to življenje se rodimo zato, da se kot duša ali naš najvišji del (energija, ki je bila pred našim rojstvom in ostane po naši smrti) razvijamo, očiščujemo, napredujemo…in potujemo k Viru (Najvišjemu, Bogu, k Enemu .. ) iz katerega izhajamo. Na poti smo več življenj, v katerih sprejemamo različne vloge, da se učimo iz različnih zornih kotov. Zato se rodimo v najbolj ugodnih okoliščinah za naš razvoj: v najboljšem okolju, najbolj primernim staršem, ki bodo zagotovili, da bomo dobili pravilen paket za razčistit, prejmemo najboljši temperament, vse potrebne pozitivne in negativne lastnosti in seveda talente. Pred rojstvom si še v obliki duše zagotovimo, kaj vse bi se želeli v tem življenju naučiti. In če smo optimistično naravnana duša, si naložimo veliko, potem pa pri rojstvu pozabimo, da smo si to mi izbrali  in da je vse to obsegal naš plan za to življenje. Zato se z nekaterimi dušami (z mnogimi) dogovorimo, da bomo opomnili drug drugega, po kaj smo prišli sem. Zato nas včasih nekateri ljudje tako prevzamejo, da jih nosimo v spominu ali srcu še dolgo časa. Spet z drugimi se povežemo za daljše obdobje, da skupaj prebrodimo zahtevne preizkušnje in se bodrimo, ko nam zmanjkuje upanja in vere. In najlepše je imeti partnerja, s katerim v ljubezni skupaj rešujeta lekcije življenja in se podpirata v rasti.

Ne glede na situacije, obdobja in družbe, v katerih se nahajamo, pa smo dolžni slediti sebi, svojemu srcu, ki pozna vse odgovore in dati vse od sebe. Živeti vsak trenutek na maksimumu, delovati, kot da nikoli ne bo jutrišnjega dne in da smo bili ustvarjeni samo za ta dan – in delovati v dobro. Delovati v dobro na vseh področjih: poklicnem, osebnem, družabnem…povsod, kjer smo, pa čeprav je mogoče naša želja, da bi bili drugje, delali v drugem poklicu, se ljubili z drugo osebo … Trenutek moči je v tem trenutku, zato je vse, kar je za nas razvoj pomembno, prisotno v tem trenutku. Zato je dobro, da smo v sedanjosti, da delujemo tukaj in zdaj, saj nas tu čakajo vsa spoznanja, darila, ki nam ga nosijo  naša nezadovoljstva z okolico, s sabo,…

Zato sem tu, sedaj, 100% v sebi, v svojem delovanju in izhajajoč iz srca, sedeža mojega Višjega dela.

To je najhitrejša rast, na tak način najhitreje pridemo do svojih sanj – teženj srca, do idealnega življenja po katerem uresničujemo sebe s srcem. Pri tem čas ni pomemben, saj naša razvojna pot  zajema več življenj (prav tako znanje in talenti), zato ne bomo pritiskali in izsiljevali Vesolja za naše želje, temveč se bomo odločili za razvoj na podlagi ljubezni in ne trpljenja.

baner_mateja

Torej: dokler vsaj malo se gibljemo v smeri, da naš najvišji del, ki ga skupaj lahko imenujemo duhovni nivo, vidi smisel – napredovanje, je ta del popolnoma miren – ni omejen s časom tega življenja – enega samega, temveč vidi celotno sliko. Ker naše zavedanje temelji zgolj na to življenje, smo bolj omejeni glede celotne slike našega življenja. Duhovni nivo ima torej povezavo z drugačnimi časovnimi parametri, ki jih iz našega vidika gledano lahko mirno poimenujemo večnost. Ko bo naše zavedanje v popolnosti zajemalo tudi duhovni nivo, bo ta večnost postala nekakšen drugačno merljiv čas.

Duhovni nivo postane pomembno ob večjih prelomnicah – dobrih in slabih, vendar ga ob slabih bolje zaznavamo, saj smo ob dobrih prelomnicah preveč orientirani na lastni ego in polni reakcije nad dogajanjem. Duhovni nivo namreč lahko zaznavamo samo ob mirovanjih – ko nek notranji del začne vibrirati z vibracijo duhovnega dela in s povezavo oba dela postaneta močnejša.

Vaja: – začuti vibracijo miru v telesu in vztrajaj v njej toliko časa, da se energija duhovnega telesa ne poveže z njo – rezultat bo večja količina mirne frekvence v telesu, katere najboljša lastnost je, da zdravi vse nepravilnosti v telesu in čustvih.

Drugi nivo je um – mentalni nivo / astralni nivo, ki zajema vse naše miselne vzorce in vse operacije mišljenja. Običajni nivo je vezan na to realnost na to življenje in ponavadi pomaga lastniku pri spoznavanju, da je življenje trpljenje – po vzoru starih vzorcev.

Tretji je čustven nivo / eterično telo, ki zajema primarna čustva, ki so predvsem povezana z voljo do življenja. Ta del teles omogoča fizičnemu telesu gibanje in funkcioniranje. Samo po sebi to telo ni težavno, vendar pa je dobro skladišče za vse čustvene zapise in ko je polno, mi na vse dogajanje v okolici odreagiramo glede na ta čustven spomin.

Edino nesporno prisotno telo je fizično telo, ki je vozilo za vsa našteta telesa, zato tudi dostikrat nosi večja bremena, kot bi po zakonih fizike telo zmoglo nositi. In glede na celotno strukturo, ki je nad njim, ni čudno, da je to telo tolikokrat bolno.

Diagnoza rak pomeni, da je čustveno, eterično telo prepolno starih zapisov zamer in da nikakor nismo zmoglo sproti odlagati, zato je fizično telo klonilo pred pritiski in se vdalo najprej različnim vnetjim, ki so nato toliko oslabila imunski sistem, da so se odvečne celice začele prekomerno razmnoževati brez upora telesa. Vzrok je v mentalu, ki je podedoval nekoristne vzorce in načine razmišljanja. Zato velikokrat slišimo: „Vse je v glavi.“

baner_mateja

Telo pa lahko gledamo tudi po posameznih predelih / predalih, ki jih imenujemo čakre. To so energijska središča, ki odgovarjajo za posamezni del telesa in tudi področja življenja. In glede na naše vzorce, ki se ob samem rojstvu, pa tudi skozi življenje zapišejo v naše čakre, se nam blokade pojavljajo na različnih nivojih. Vse pa lahko ob predolgem mirovanju povzročajo hiperaktivno rast celic, ki so pred blokado in dobivajo višek energij. Zato je prevladalo mnenje, da je rak deden. Sama bolezen ni dedna, temveč podedujemo način obnašanja, vrednot, …. vzorce, ki ustvarijo blokado, da se lahko začnejo celice prekomerno širiti.

Zato so različne tehnike za čiščenje čaker dobrodošle, saj se z njimi lahko ugotovi, v katerem predelu so največje blokade in kaj je potrebno delati na tem področju.http://razstrupljanjetelesa.com/

Zato vabljeni na naša redna Angel.si pranoterapevtska srečanja  v Žalcu, kjer številni terapevti preverjamo in čistimo vse, ki nas obiščejo, pa tudi drug drugega. Vsaka informacija je lahko koristna, da pokaže jedro oz. izhodišče težave, ki se je razvila v rakavo bolezen. Velikokrat pa tudi ugotovimo, da je bila diagnoza prehitra ali preobširna (beri napačna), kar so potrdili tudi kasnejši izvidi.  Tako da stanje fizičnega telesa ni bilo tako hudo, kot so kazali papirji.

The following two tabs change content below.

HoroskopTarot

Latest posts by HoroskopTarot (see all)